»Ne moremo kar tako iskati odgovornosti za nekaj, kar se nam dogaja. To počnejo Američani, to počne kapitalizem; pravzaprav obožujem, ko mi rečejo, da smo mi sami odgovorni in da je naša lastna krivda, da smo revni ali da nam ni uspelo v življenju, ne pa da je to zato, ker smo temnopolti ali ker smo iz manjšinske religije ali ker smo preprosto manjšina. Čeprav ženske niso manjšina – so polovica sveta. In načelo, da ženskam ne verjamemo, je grozljivo, patriarhalno načelo. Me lažemo, češ ženska se laže, da je bila posiljena. Ne! Lažejo posiljevalci, ne posiljeni.«
»Prvih 17 let sem preživela v Beogradu, naslednjih milijon pa v Sloveniji. Ne mislim, da je v Sloveniji manj šovinizma kot v Srbiji, morda je manj mačizma, šovinizma pa ne. Družbi se ne razlikujeta toliko, kot bi si morda želeli Slovenci.«
»Ko govorimo o teh stvareh, ne smemo pozabiti, da se še vedno bojimo iti ponoči ven. Zakaj? Ker se ves čas počutimo ogrožene. Naša življenja so bolj ogrožena prav zaradi tega občutka, da nas ves čas lahko nekdo napade. To so preverjena dejstva. Nasilja je zdaj še več med korono. V svetu je več femicidov, to je dejstvo.«
»Nisem na splošno proti migracijam, nasprotujem miselnosti, ki se je pri nas razvila, da je pobeg edini izhod. To se zdaj dogaja pri nas. Tudi v drugih državah. Ljudje enostavno odrežejo svojo državo in svojo družbo, ker menijo, da sta jim država in družba nekaj dolžni in da je bolj razvita kapitalistična država veliko boljša, kot je naša.«
